Trebušna kila (hernija) pomeni izbočenje trebušnih organov skozi trebušno steno. Kila je lahko prirojena, večinoma se pojavi kasneje. Lahko nastane na delih trebušne stene, ki so po naravi šibkejši, to je v dimljah, ob popku ali v srednji trebušni črti. Nastanejo lahko kot posledica kirurških posegov v trebuhu, pooperacijske kile. Kile v dimljah so pogostejše pri moških, kile ob popku pri ženskah po porodu ter pri ženskah in moških s preveliko telesno težo. Večja pogostost je pri starejših osebah. Trebušne kile zdravimo kirurško. Kirurški poseg opravimo na odprt način ali laparoskopsko.
Ko opazimo trebušno kilo, je potreben kirurški poseg zaradi načrtovanja zdravljenja in preprečevanja morebitnih zapletov. Najhujši zaplet trebušne kile je vkleščenje. To pomeni, da se črevo ali del organa zatakne v kilni odprtini. Bolnik čuti močne bolečine in ne more potisniti kilne vsebine nazaj v trebuh. Brez posega se lahko zgodi, da vkleščeni del organa odmre, kar spet vodi v izjemno nevaren zaplet. V primeru vkleščenja je potreben nujen kirurški poseg.
Kila v dimljah je lahko prirojena ali pridobljena. Prirojene kile se pokažejo takoj ob rojstvu ali v prvih letih življenja. Potrebno je kirurško zdravljenje, ki se opravi na klasičen način z majhnim rezom na prizadeti strani. Poseg se običajno opravi v splošni anesteziji v okviru dnevne bolnišnice, kar pomeni, da gre otrok domov isti dan po kirurškem posegu.
Pridobljena dimeljska kila se pojavlja kasneje, večinoma po 20. letu starosti. Pri moških se pojavi mnogo bolj pogosto, še posebej v starejših letih. Kila se namreč pojavi ob poteku semenovoda in krvnih žil iz mošnje, kar na tem mestu oslabi trebušno steno. Redkeje se pojavi obojestransko hkrati. Pri starejših, bolj vitkih ženskah se lahko pojavi stegenska (femoralna) kila.
Kila se pojavi ob popku ali v njem, pogosteje pri ženskah, ki so rodile, ter pri osebah s preveliko telesno težo. Popek je mesto, kjer je trebušna stena oslabljena. Kila je lahko prirojena ali pridobljena. Prirojene popkovne kile se lahko zazdravijo same. Večinoma je za popravo potreben kirurški poseg. Poseg svetujemo zaradi nevarnosti vkleščenja. Če popkovne kile ne odpravimo, se sčasoma povečuje, še posebej pri debelih osebah. Le kadar je kila zelo majhna, svetujemo opazovanje.
Nastanejo pri tretjini bolnikov po predhodnih kirurških posegih na trebuhu, na mestu, kjer je brazgotina. Pojav te kile je pogostejši pri osebah, ki so starejše, imajo povečano telesno težo, pridružene bolezni ali kronični kašelj. Kirurško zdravljenje je odvisno od več dejavnikov in ni vedno priporočeno.
Zdravljenje trebušnih kil je kirurško. Le v redkih primerih se pri bolnikih, ki imajo hude pridružene bolezni, za kirurško zdravljenje ne odločimo. Za izbiro pravega načina operacije za posameznega bolnika sledimo strokovnim smernicam Evropskega združenja za zdravljenje trebušnih kil. Poseg je mogoče opraviti na klasičen (odprt) ali laparoskopski način. V večini primerov se pri oskrbi kile odločimo za dodatno ojačitev trebušne stene z mrežico. Vstavitev mrežice močno zmanjša možnost ponovitve kile.
Pri pregledu kirurg ugotavlja mesto nastanka in velikost ter vsebino kile. Pri nejasni situaciji se lahko odločimo za ultrazvočno preiskavo trebušne stene, ki natančno pokaže mesto, velikost in vsebino kile.
Operacija poteka lahko v regionalni ali v splošni anesteziji, kar je odvisno od mesta in velikosti kile, načina kirurškega zdravljenja ali tudi želje bolnika.
Dimeljske kile oskrbimo z vstavitvijo oporne mrežice z zunanje strani pri klasični operaciji ali laparoskopsko z vstavitvijo mrežice z notranje strani. Kile v naši ustanovi operiramo v okviru dnevne bolnišnice in je bolnik še isti dan odpuščen v domačo oskrbo.
Popkovne kile oskrbimo običajno na odprt način z rezom ob sami kilni odprtini. Poseg poteka v splošni anesteziji. Manjše kile oskrbimo s šivanjem trebušne stene, pri večjih kilah pa uporabimo mrežico za učvrstitev oslabele stene.
Poperativne kile običajno zdravimo z rezom po stari brazgotini, šivanjem trebušne stene ter vstavitvijo oporne mrežice za ojačitev. Poseg večinoma poteka v splošni anesteziji. V posebnih primerih je mogoča tudi laparoskopska operacija.
Laparoskopske operacije imajo nekatere pomembne prednosti pred klasičnimi. Poseg vedno poteka v splošni anesteziji. Kirurg skozi tri majhne odprtine na trebuhu opravi poseg s pomočjo posebne opreme z videoendoskopom in s prirejenimi kirurškimi instrumenti. Ob posegu se namesti vsebina kile v trebušno votlino skupaj s kilno vrečo. Namestitev oporne mrežice je iz notranje strani trebušne stene. Tehnično je poseg nekoliko zahtevnejši za kirurga kot poseg na klasičen način. Poseg traja okoli 60 minut, vendar je čas posega odvisen predvsem od velikosti kile in še nekaterih dejavnikov.
Za bolnika so pomembni pozitivni učinki laparoskopske operacije v primerjavi s klasično. Bolečine po posegu ob jemanju protibolečinskih zdravil so pomembno manjše in trajajo krajši čas, običajno le nekaj dni. Celovito okrevanje po posegu je hitrejše, kar pomeni, da se bolniki že po prvem tednu lahko normalno gibajo in opravljajo običajne telesne dejavnosti. Polna obremenitev in tudi športna dejavnost je mogoča po treh do štirih tednih. Ne nazadnje so tudi brazgotine po posegu manjše in manj vidne.
Laparoskopsko operacijo še posebej priporočamo pri bolnikih z obojestransko kilo. Na ta način močno zmanjšamo kirurške rane, saj poseg na obeh straneh opravimo skozi iste tri kirurške odprtine. To pomeni, da je rana dolga približno 4 cm namesto 15 do 20 cm. Tako se še posebej izrazi pozitivni učinek z manj bolečim in krajšim okrevanjem. Laparoskopski poseg se svetuje pri ponovitvah kil. Na ta način opravimo popravo tkiva iz notranje strani, na mestu, kjer še ni brazgotine. Laparoskopski poseg je priporočen tudi pri ženskah, ker na ta način zmanjšamo možnost pojava stegenske (femoralne) kile.
Laparoskopsko korekcijo kile v naši ustanovi opravimo samoplačniško v okviru dnevne bolnišnice.
Možnosti za zaplet so pri kirurških korekcijah kil majhne. Med posegom izjemoma lahko pride do nezaželene močnejše krvavitve ali nenamerne poškodbe tkiv. Običajno se tak zaplet prepozna med posegom in tudi oskrbi brez posledic. Po posegu pa se lahko pojavijo vnetje, krvavitev in bolečina. Pri večini bolnikov se po posegu pojavi oteklina v dimljah, ki večinoma izgine v nekaj tednih. Po vsaki operaciji, predvsem dimeljske kile, je žal mogoče, da se po posegu pojavi kronična bolečina, saj na tem delu potekajo živci in se temu ni mogoče v popolnosti izogniti. Verjetnost, da se pojavi bolečina, je približno 1 %, več pri bolnikih, ki imajo velike kile, in pri bolnikih, ki so operirani na klasičen način. Zdravljenje je lahko dolgotrajno.
Ponovitev kile ob vstavljeni oporni mrežici je mogoča pri približno 2 % bolnikov. Možnost ponovitve brez vstavljene mrežice pa tudi do 30 %. Ponovitev se pogosteje pojavi pri bolnikih s čezmerno telesno težo, s pridruženimi boleznimi, pri tistih s kroničnim kašljem in pri starejših.
V medicinskem centru Iatros pred odločitvijo o načinu zdravljenja trebušne kile bolnikom predstavimo možne metode ter se nato skupaj dogovorimo za vrsto in način posega. Čakalna doba za posamezen poseg v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja je odvisna od dovoljenega letnega programa ZZZS. Pri posegih, ki jih izvajamo v okviru samoplačniškega programa, je čakalna doba lahko krajša.
Bolnik pred posegom prejme navodila za predoperativno pripravo, kar pomeni, da mora opraviti določene preiskave pri osebnem zdravniku ter pridobiti morebitna dodatna mnenja drugih specialistov (npr. bolniki na antikoagulantnem zdravljenju). Bolniki opravijo pred posegom tudi pregled pri anesteziologu.
Sprejem bolnika v dnevno bolnišnico je na dan posega, sledi operativni poseg in isti dan tudi odpust domov. Ob odpustu bolniki prejmejo navodila glede jemanja protibolečinskih in drugih zdravil. Poučimo jih o načinu prehranjevanja in odvajanja vode in blata ter o načinu gibanja in omejitev telesnih obremenitev.
Po posegu svetujemo stalež, ki pa je odvisen od mesta kile, načina operativnega posega, starosti in predvsem od dela, ki ga posameznik opravlja, in podobno. Vsekakor je priporočeno, da bolnik po klasični operaciji vsaj štiri do šest tednov opravlja le manjše telesne obremenitve. Po laparoskopskih posegih je ta čas krajši. Pri korekciji večjih popkovnih in tudi pooperativnih kil se priporoča uporaba kilnega pasu vsaj tri do štiri mesece.
V MC Iatros letno opravimo povprečno 250 korekcij trebušnih kil, od tega eno tretjino laparoskopsko. Pri načinu kirurške oskrbe sledimo mednarodnim priporočilom. Vse posege opravimo v okviru dnevne bolnišnice. Klasične posege zadnja leta dosledno izvajamo po priporočeni in preizkušeni metodi Liechtenstein. Rezultate dela skrbno sledimo preko mednarodnega registra Herniamed. Rezultati zdravljenja so redno predstavljeni na domačih in tujih strokovnih srečanjih. Pri laparoskopskih operacijah dimeljskih kil smo do zdaj ponovitev zabeležili pri 1 % bolnikov, pri klasični metodi pa je pojav ponovitve 2 %. Bolniki celovito oskrbo v okviru naše dnevne bolnišnice ocenjujejo z odlično in zelo dobro. (Po anketi zadovoljstva 2022).