Zakaj ne zanosim?

Število rojstev se v zadnjih letih zmanjšuje, medtem ko se je starost matere ob rojstvu otroka v tem času precej povišala. Če se je ta v sedemdesetih letih minulega stoletja gibala okrog 23. leta, je po prehodu v novo tisočletje poskočila na več kot 28 let, leta 2024 je bila povprečna starost prvorodke 29,6 leta. Razloge za to je mogoče pripisati široki paleti dejavnikov, mnogim sta skupen imenovalec sodoben način življenja in razmere v družbi. Odločitev za otroka je namreč ena najpomembnejših odločitev, ki jih v življenju sprejmemo, starševstvo pa najbolj odgovorna vloga, ki jo v življenju prevzamemo.

Članek je nastal v sodelovanju s prof. dr. Edo Vrtačnik Bokal, specialistko ginekologije.

Sodobna družba

Družba se je v zadnjih petih desetletjih pošteno spremenila, prav tako pa tudi vloga ženske v njej. Naše babice so po večini postale mame prej kot naše mame in bistveno prej kot me, predstavnice generacije, rojene v času osamosvojitve. Medtem pa se naše telo in naše reproduktivne sposobnosti niso kaj dosti spremenili. S starostjo namreč plodnost pri ženski upada, po 35. letu je že skoraj za polovico slabša kot pri 25. letih. Prav zato so pogostejše tudi težave z zanositvijo tako v Sloveniji kot tudi drugod v zahodnem svetu.

»Javnost ima pogosto rada natančne, primerljive številke, ki bi jasno pokazale, kolikšen delež prebivalstva se sooča z neplodnostjo – tako v Sloveniji kot tudi širše v Evropski uniji ali celo na svetovni ravni. Vendar je pridobivanje takšnih podatkov zahtevno. Države se namreč med seboj močno razlikujejo tako kulturno kot družbeno: neplodnost je v nekaterih okoljih še vedno tabu tema, o kateri se redko govori in je zato manj vidna, medtem ko jo drugod obravnavajo kot pomemben javnozdravstveni problem, primerljiv z drugimi kroničnimi boleznimi,« pojasnjuje prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, specialistka ginekologije, ki se dnevno srečuje s pari, ki se soočajo s težavami pri zanositvi in doda: »Celovitih epidemioloških študij, ki bi z visoko natančnostjo opredelile razširjenost neplodnosti, trenutno ni. Na voljo so predvsem ocene, ki kažejo, da se s težavami pri zanositvi sooča približno vsak šesti do sedmi par. Ta podatek velja tako za Slovenijo kot tudi za večino razvitih evropskih držav.«

Pri interpretaciji slovenskih podatkov pa sogovornica opozori tudi na demografski kontekst. Slovenija ima trenutno relativno majhno število žensk v rodni dobi, kar je posledica izrazitega upada rojstev v prvi polovici devetdesetih let (z najnižjo stopnjo okoli leta 2003). To se odraža v manjšem absolutnem številu rojstev in posledično tudi v manjšem absolutnem številu žensk z zmanjšano plodnostjo. Delež parov, ki se soočajo z neplodnostjo, pa, še opozori Vrtačnik Bokalova, kljub temu ostaja približno enak.

Težave z zanositvijo

Verjetnost zanositve v mesečnem ciklu je sicer med 20 in 25 %, kar med 85 in 90 % parov pa zanosi po letu nezaščitenih odnosov. A dejstvo je, da je parov, ki se soočajo s težavami pri zanositvi, dandanes več kot nekoč.

Če si ogledamo podatke za leto 2020, je 94,2 % parov zanosilo spontano, 1,1 % je bilo zanositev po indukciji ovulacije oz. umetni inseminaciji, 4,7 % parov pa je zanosilo s pomočjo IVF-postopka.

Vzroki zmanjšane plodnosti

Kot pojasni sogovornica, se danes z izzivi pri zanositvi sooča veliko število parov, razlogi za zmanjšano plodnost pa so večplastni. Poleg endokrinoloških motenj, neprehodnosti jajcevodov (bodisi zaradi vnetij ali predhodnih abdominalnih operacij) in moških dejavnikov neplodnosti je vse več težav mogoče pripisati tudi endometriozi.

Endometrioza

»Ali je endometrioza res v porastu ali pa jo danes zgolj hitreje in natančneje prepoznavamo, težko z gotovostjo trdim. Zanesljivo pa lahko povem, da sodobna medicina tem ženskam zna učinkovito pomagati – tako z zdravili kot z operativnimi posegi. S tem ne le da pomembno ublažimo bolečine in izboljšamo kakovost njihovega vsakdanjega življenja, temveč jim pogosto omogočimo tudi hitrejšo in uspešnejšo pot do materinstva,« o zdravljenju kronične bolezni, ki je posledica razraščanja maternični sluznici podobnega tkiva zunaj maternice, pove strokovnjakinja, ki kot pomemben dejavnik zmanjšane plodnosti omeni tudi odlašanje materinstva v pozna trideseta ali celo štirideseta leta.

Preberite več: Endometrioza

Vpliv starosti

»Po 35. letu starosti opažamo izrazit upad števila jajčnih celic, še pomembnejši pa je padec njihove kakovosti. To pacientkam jasno pojasnimo in skupaj z njimi ocenimo realne možnosti za uspešen izid zdravljenja ter rojstvo zdravega otroka. Kljub temu je ta realnost pogosto težko sprejemljiva. Pričakovanja žensk so pogosto oblikovana tudi na podlagi izjemnega napredka medicine na številnih drugih področjih, kjer so danes mogoči skorajda čudeži. Žal pa jajčnika, organa, ki se v telesu najhitreje stara, še ne znamo pomladiti.«

Sodoben način življenja

Kot poudarja sogovornica, pri vse pogostejših težavah z zanositvijo nikar ne gre spregledati niti sodobnega načina življenja. Ta se je v zadnjih nekaj desetletjih pošteno spremenil.

»Svet postaja vse bolj globalen, pari pogosto ne živijo skupaj, temveč se zaradi dela ali bivanja v različnih državah srečujejo le občasno – ob koncih tedna ali v času dopustov. Tak način življenja je lahko precej ‘virtualen’ in ne omogoča rednih spolnih odnosov, ki so pogoj za zanositev. Poleg tega opažamo porast disfunkcionalnih partnerskih odnosov in majhno pogostost spolnih odnosov, kar dodatno zmanjšuje možnosti za spontano nosečnost,« kot enega izmed dejavnikov izpostavi Eda Vrtačnik Bokal, ki ob tem navede tudi število prvih pregledov zaradi neplodnosti Ambulante za neplodnost na Ginekološki kliniki v Ljubljani skozi leta.

Ambulanta zaradi svoje velikosti predstavlja pomemben pokazatelj trendov neplodnosti. V letu 2021 so zabeležili 1940 prvih pregledov, leto kasneje 51 več kot leto poprej (1991), nato pa je število počasi začelo upadati. Leta 2023 so zabeležili 1800 prvih pregledov, leto kasneje 1696 in lani 1612. A čeprav se absolutno število prvih pregledov zadnja leta zmanjšuje, to ni posledica čakalnih dob (saj jih v tovrstnih ambulantah ni), temveč predvsem posledica manjšega števila žensk v reproduktivnem obdobju: »Skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da je med njimi vedno več žensk v poznem reproduktivnem obdobju, pri katerih so rezultati zdravljenja slabši, stopnja rojstev zdravih, živorojenih otrok pa bistveno nižja.«

Dejavniki življenjskega sloga ki zmanjšujejo reproduktivno uspešnost

To pa niso edine spremembe globalizacije, pomemben dejavnik tveganja pri uspešnosti zanositve je tudi splošno zdravje tako bodoče matere kot očeta. Med dejavniki, ki negativno vplivajo na potek nosečnosti in uspešnost zanositve, nikakor ne gre spregledati niti povišane telesne teže niti nezdravih navad, kot je kajenje.

Kot z žalostjo pove sogovornica, se »v času izobilja informacij in številnih možnosti za zdrav življenjski slog trendi obračajo v napačno smer«. Ob tem omeni porast ljudi s povečano telesno maso in pomanjkljivo telesno dejavnostjo ter nezdravimi navadami, kot so kajenje, uživanje alkohola in nedovoljenih snovi. Vse to dokazano negativno vpliva na možnost spontane zanositve, hkrati pa tudi na izide nosečnosti po postopkih zunajtelesne oploditve.

Spreminjanje navad

»Ko se s temi izzivi srečujejo pari, ki se soočajo z neplodnostjo, jim zdravstveni delavci pogosto ponudimo hiter in splošen odgovor: pomemben je zdrav življenjski slog. A prav ti pari so takšnih nasvetov pogosto že naveličani. Kamor koli se obrnejo – na družbena omrežja, v medije ali zdravstvene ustanove –, so sporočila podobna, pogosto klišejska in brez osebnega pristopa. Pri tem se vse prepogosto spregleda dejstvo, da je spreminjanje navad, ki so posamezniku lastne, pogosto ena najtežjih, včasih celo skoraj nemogočih nalog,« na težavo pri predajanju informacij opozori Bokal Vrtačnikova in doda: »Zato moramo biti pri podajanju teh priporočil izjemno previdni in strokovno spretni. Nikakor ne smemo vzbuditi občutka krivde ali dodatnega nelagodja pri pacientih. Priporočila o spremembi življenjskega sloga so lahko učinkovita in smiselna le takrat, ko jih spremlja aktiven, podporen pristop zdravnika – z vodenjem, spremljanjem in realnimi cilji v obdobju sprememb.«

Zgodnje prepoznavanje opozorilnih znakov zmanjšane plodnosti

O neplodnosti govorimo, ko pri paru po letu nezaščitenih spolnih odnosov ne pride do zanositve. A kot omeni sogovornica, je zgodnje ukrepanje pri zdravljenju neplodnosti ključnega pomena. Sploh v času, ko imamo na tem področju že toliko izkušenj, da se ni več smiselno strogo držati klasične definicije, po kateri se par obravnava šele, če ob rednih, nezaščitenih spolnih odnosih ne zanosi v enem letu.« Zato je priporočljivo, da se pari ob najmanjšem sumu na zmanjšano plodnost čim prej naročijo pri osebnem ginekologu, ki bo po začetni oceni in po potrebi par napotil k specialistom reproduktivne medicine.

Med najpogostejše opozorilne znake zmanjšane plodnosti pri ženskah sodijo:

• neredni menstruacijski ciklusi
• zelo močne ali zelo šibke menstruacije
• debelost
• znaki androgenizacije
• predhodne operacije
• prebolela vnetja rodil
• bolečine v spodnjem delu trebuha
• pridružene kronične bolezni
• redna uporaba določenih zdravil

Moški znaki zmanjšane plodnosti:

»Pri moških so pomembni predvsem podatki o operacijah v otroštvu zaradi nespuščenih testisov, pa tudi informacije o drugih boleznih in stalni terapiji,« poudari Vrtačnik Bokalova, ki je po vseh teh letih še vedno presenečena nad tem, kako malo pari pogosto povedo o lastnih zdravstvenih težavah, preteklih boleznih in zdravljenju. Zato si pri tem pomagajo s podatki iz centralne podatkovne platforme za paciente, na podlagi katerih lahko nato usmerjeno in natančneje postavijo vprašanja ter ustrezno diagnostiko.

Preberite tudi: Varikokela: Zatrdlina v modih, bolečina in neplodnost

Ker je v Sloveniji ginekološka mreža dobro razvita in dostopna, praviloma ni težav s hitrim vstopom v diagnostične in terapevtske postopke, zato pa večjo težavo predstavlja miselnost, da je časa še dovolj, poudari sogovornica. »Takšno čakanje pogosto ni upravičeno, saj pari po nepotrebnem izgubljajo dragoceni čas, se starajo in si s tem zmanjšujejo možnosti za zanositev,« zaključi in v premislek doda: »V sodobni družbi je eden ključnih kazalnikov kakovosti zdravstvene obravnave prav to, kako hitro lahko posameznik ali par pride do nosečnosti, ko se zanjo zavestno odloči.«

Preberite tudi: Neplodnost in postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo

ABC

A Povprečna starost prvorodke v Sloveniji je leta 2024 znašala 29,6 leta.

B Plodnost se po 35. letu skoraj prepolovi.

C S težavami pri zanositvi se sooča vsak šesti do sedmi par.