V jesensko-zimskem času je naš imunski sistem bolj obremenjen, saj zaradi krajših dni praviloma manj prostega časa preživimo na svežem zraku, nižje temperature pa nas prisilijo, da se pogosteje zadržujemo v notranjih prostorih. S tem olajšamo prenos virusov in bakterij, sploh v slabše prezračevanih prostorih, kaj kmalu pa se zgodi, da si družno brišemo nosove in kašljamo v en glas.
Na nekatere dejavnike, ki prispevajo k večjemu tveganju za okužbe in prehladna obolenja v tem obdobju, ne moremo vplivati, to pa še zdaleč ne pomeni, da ne moremo storiti nič, da okrepimo svoj imunski sistem in s tem tudi svoje zdravje.
Z jesenjo, ko se dnevi krajšajo in so temperature iz dneva v dan nižje, zabeležimo tudi porast okužb dihal in prehladnih obolenj, ki ne izzveni vse do začetka pomladi. Po nekaterih grobih ocenah med 5 in 10 % Slovencev v jesensko-zimskem času obleži zaradi gripe, k porastu dihalnih obolenj pa prispevajo tudi respiratorno sincicijski virus (RSV), okužbe z virusom SARS-CoV-2 in drugimi respiratornimi virusi. Še bistveno več je prehladnih obolenj, zaradi katerih si precejšen delež ljudi, sploh najmlajših, v tem času bodisi briše nos ali pokašljuje. Starši majhnih otrok zaskrbljeno pogledujejo sporočila iz vrtca o pojavih nekaterih nalezljivih obolenj in skrbijo za otroke, ki jih mučijo vnetja ušes, laringitis, angina ali katera izmed trebušnih viroz. V jesensko-zimskem času je imunski sistem bistveno bolj na udaru tudi zato, ker ljudje več časa preživimo v zaprtih prostorih, kjer preprosteje pride do prenosa okužb, poleg tega pa hladen in suh zrak bolj izsuši našo sluznico, ki nas sicer pomembno ščiti pred njimi.
Imunski sistem je lahko zaradi pomanjkanja nekaterih vitaminov, npr. vitamina D, ki nastaja v koži pod vplivom UV-svetlobe, oslabljen, prav tako se zaradi vremenskih sprememb spremeni naš vsakdan, saj praviloma preživimo manj popoldnevov na svežem zraku in v gibanju. Imunski sistem je kompleksen mehanizem, sestavljen iz celic, tkiv in organov, ki pa se skozi leta spreminja. Pomembna lastnost imunskega sistema je t. i. imunski odziv – limfociti, ki sprožijo tvorbo protiteles, si zapomnijo patogene, ki vdrejo v naš organizem in jih ob naslednjem stiku prepoznajo –, zaradi katerega se ob vsakem novem stiku z okužbo okrepi tudi naša naravna odpornost. Po drugi strani s starostjo število imunskih celic in njihova učinkovitost upadata, posledica starostnih sprememb imunskega sistema, t. i. imunosenescence pa je oslabljena imunost. V jesensko-zimskem času pa ne zbolevajo pogosteje le otroci in starejši, tudi odrasli lahko zaradi vpliva različnih dejavnikov na delovanje imunskega sistema postanejo dovzetnejši za prehlade ter druge virusne okužbe.
Na zdravje našega imunskega sistema vpliva vrsta dejavnikov, na katere sami nimamo vpliva, npr. starost, spol, dednost. To še zdaleč ne pomeni, da s svojim načinom življenja in navadami ne moremo okrepiti odpornosti ali je oslabiti. Pomembno na delovanje našega obrambnega mehanizma vpliva prehrana, ko jo dnevno vnašamo v telo. Čeprav praviloma naša družba živi v obilju, ki so si ga naši predniki le s težavo zamišljali, so naši jedilniki pogosto bistveno bolj siromašni. Bolj kot podhranjenost je v zahodnem svetu problematična čezmerna prehranjenost – maščobne zaloge, predvsem okrog pasu, spodbujajo vnetne procese v našem telesu in s tem slabijo našo imunost. Prehrana je pogosto enolična in skromna v oziru mineralov ter vitaminov, tudi tistih, ki pomembno vplivajo na samo delovanje imunskega sistema. Ob pestri in uravnoteženi prehrani je mogoče zadosten vnos hranil zagotoviti že s hrano, le za primeren vnos vitamina D je od oktobra do aprila smiselno uživati prehranska dopolnila. Gre namreč za vitamin, ki se ob zadostni izpostavljenosti soncu tvori v naši koži pod vplivom UVB-žarkov, ker pa je to v jesensko-zimskem času oslabljeno, proizvodnja vitamina D v tem času upade. Nedavne raziskave so pokazale, da v tem obdobju pomanjkanje vitamina D prizadene kar 80 % odraslih Slovencev, od tega gre pri 40 % za hujše pomanjkanje. Priporočeni dnevni vnos v popolni odsotnosti biosinteze je 20 µg. Čeprav je jeseni in pozimi na voljo manjši izbor sadja in zelenjave, poskrbite, da tovrstna živila večkrat dnevno uvrstite na jedilnik, saj se pohvalijo z veliko mero antioksidantov ter prepotrebnimi minerali in vitamini.
Ker je večina imunskih celic prav v črevesju, je za optimalno zdravje dobro poseči tudi po živilih, ki podpirajo zdravo črevesno mikrobioto. Delovanje in razvoj imunskega sistema sta tesno povezana z raznoliko črevesno mikrobioto, ki vzajemno deluje s celicami prirojenega in pridobljenega imunskega sistema. Vpliv črevesnih mikroorganizmov pa ni omejen zgolj na imunske procese v črevesju, temveč tudi na delovanje imunskega sistema v drugih delih telesa, saj lahko imunske celice iz črevesja prehajajo v različna telesna tkiva.
Pri ohranjanju zdrave črevesne mikrobiote so nam v pomoč probiotiki, ki lahko prispevajo k povečanju števila imunskih celic ter zaviranju rasti škodljivih bakterij v črevesju. Ker poznamo različne vrste in seve probiotikov, je pri njihovi uporabi pomembna izbira ustreznih probiotičnih sevov – po raziskavah sodeč sevi, kot sta Lactobacillus rhamnosus GG in Bifidobacterium animalis ssp. lactis BB-12, ugodno vplivajo na razvoj in delovanje imunskega sistema tako pri otrocih kot pri odraslih.
Probiotike najdemo v različnih fermentiranih živilih, na voljo pa so tudi v obliki prehranskih dopolnil, ki vsebujejo posamezne probiotične seve.
Tudi redna telesna dejavnost pomembno pripomore k zdravju črevesja in celotnega telesa. Gibanje spodbuja prekrvavitev, sočasno pa tudi pretok belih krvničk, ki so ključne za delovanje imunskega sistema, po telesu. Poleg dejavnosti si moramo vzeti čas tudi za počitek – pomanjkanje spanca je namreč povezano s spremembami tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema, saj vpliva na spremembe v delovanju imunskih celic in nas naredi dovzetnejše za okužbe in kronične bolezni. Pozorni bodimo tudi na stres, ki prav tako lahko oslabi našo odpornost. Kronični stres pomembno zviša raven kortizola v telesu, ki zavira delovanje imunskega sistema. To lahko poveča tveganje za okužbe in podaljša čas, potreben za popolno okrevanje.
In tako kot se pred počitniško sezono pripravimo na vse nezgode in tegobe, ki nas lahko doletijo, je dobro, da tudi pred sezono prehladov in okužb prevetrimo domačo lekarno.
»Pred začetkom sezone prehladov je smiselno preveriti domačo lekarno in jo dopolniti z nekaj osnovnimi pripravki. Priporočam, da imamo doma termometer, fiziološko raztopino za nos, zdravila za lajšanje bolečin in zniževanje povišane telesne temperature ter pastile za lajšanje bolečin v žrelu. Koristni so tudi med za pomirjanje kašlja pri odraslih in otrocih, starejših od enega leta, ter pripravki za nadomeščanje tekočine ob driski ali bruhanju. Po potrebi lahko dodamo še zdravilo za lajšanje zamašenega nosu ali kašlja, pri čemer je pomembno, da izberemo ustreznega glede na simptome in starost uporabnika,« pojasni klinična farmacevtka Sara Korošec, mag. farm., spec. klin. farm., iz Zdravstvenega doma Ljubljana in doda: »Pred uporabo vedno preverimo rok uporabnosti in navodila za uporabo. Pri kombiniranih pripravkih za prehlad moramo biti pozorni, da iste učinkovine ne zaužijemo iz več različnih zdravil.«
Tudi sama ob skrbi za odpornost opozori na zdrav življenjski slog, ki predstavlja osnovo za dobro imunsko delovanje. Torej vse od raznolike prehrane z veliko sadja in zelenjave pa do zadostne količine spanca in vnosa tekočine, obvladovanja stresa, do redne telesne dejavnosti.
Med prehranskimi dopolnili posebej izpostavi vitamin D, ki je pomemben za normalno delovanje imunskega sistema in ga je v jesensko-zimskem času zaradi pomanjkanja izpostavljenosti sončnemu sevanju smiselno dodajati. Pri tem upoštevamo priporočila in individualne potrebe posameznika.
Vitamin C in cink prav tako sodelujeta pri normalnem delovanju imunskega sistema, vendar večje količine ne pomenijo nujno boljše zaščite pred okužbami.
Pogosto se omenjajo tudi betaglukani in ameriški slamnik oziroma ehinaceja; pri betaglukanih gre za naravne snovi, prisotne predvsem v kvasovkah in gobah, ki lahko podpirajo delovanje imunskega sistema, medtem ko se ameriški slamnik tradicionalno uporablja za lajšanje simptomov prehlada. Po raziskavah sodeč nekateri pripravki resda skrajšajo trajaje prehladov, vendar je učinek odvisen od vrste pripravka, dokazi pa neenotni. Previdnost je potrebna pri alergiji na košarnice, avtoimunskih boleznih ter med nosečnostjo in dojenjem.
Pomembni so tudi drugi ukrepi, od dobro prezračevanih prostorov do ustrezne higiene rok. Za zaščito pred gripo in drugimi okužbami, pri katerih je cepljenje priporočljivo, je smiselno po besedah sogovornice pravočasno preveriti tudi možnosti cepljenja.
»Moj nasvet je, da se na zimo pripravimo predvsem z dobrimi vsakodnevnimi navadami in premišljeno domačo lekarno. Cilj ni, da bi imeli doma čim več pripravkov, temveč da imamo pri roki tisto, kar res potrebujemo za varno in učinkovito lajšanje najpogostejših simptomov. Prehranska dopolnila so lahko koristna, kadar jih potrebujemo, vendar niso nadomestilo za uravnoteženo prehrano, zdrav življenjski slog in priporočena cepljenja.«
A Med 5 in 10 % Slovencev v jesensko-zimskem času obleži zaradi gripe.
B Hladen in suh zrak izsušuje sluznico, ki nas ščiti pred okužbami.
C Pomanjkanje spanja in kronični stres lahko oslabita odpornost.