Bolečine v mišicah so ena najpogostejših telesnih težav sodobnega človeka. V določenih primerih so lahko bolečine v mišicah prvi znak preobremenitve, vnetja, bolezni ali stranskega učinka zdravil. Razlika med nenevarno bolečino in opozorilnim signalom je pogosto subtilna, a pomembna.

Delovanje mišičnih tkiv

Mišice so specializirana telesna tkiva, ki omogočajo gibanje, vzdrževanje drže in delovanje številnih notranjih organov. Delujejo tako, da se ob živčnem signalu aktivirajo, skrčijo in skrajšajo, pri tem pa postanejo čvrstejše, debelejše in bolj napete kot v stanju mirovanja. Ko signal izgine, se mišica postopoma sprosti in znova zmehča.

Mišične bolečine po vadbi

Mišične bolečine po vadbi so pogosto normalen odziv telesa na dejavnost, včasih pa so lahko znak poškodbe, natega ali celo raztrganine, pojasni David Sok, diplomirani fizioterapevt iz Modre fizioterapije. »Ključna je razlika v časovnem poteku, občutku bolečine in funkciji mišice.«

Normalen odziv telesa po vadbi ali t. i. zapoznela mišična bolečina, ki jo laično imenujemo tudi muskelfiber, se pojavi 12–72 ur po intenzivni ali neobičajni vadbi zaradi majhnih mikroskopskih poškodb mišičnih vlaken in vnetja. Take bolečine so naravni del procesa prilagajanja in rasti mišic, so pogostejše pri začetnikih in minejo same s počitkom, lažjo dejavnostjo, masažo, hlajenjem ali raztegovanjem. Funkcija mišic je v tem primeru ohranjena, moč je lahko manjša, dejavnost pa spremlja nelagodje v obliki zatezanja in okorelosti, pove sogovornik.

»Bolečine, ki lahko kažejo na poškodbo, kot je nateg ali raztrganina mišice, pa so v poteku akutne (nenadna, ostra, celo pekoča bolečina med vadbo ali kmalu po njej) in točkovno lokalizirane. Pogosto jih spremljajo otekanje, modrice, omejena gibljivost in občutljivost na dotik, trajajo pa več dni brez izboljšanja kljub počitku. Funkcija mišice je v primeru poškodbe motena in je ni mogoče normalno aktivirati. Prisotna je lahko tudi bolečina v mirovanju.«

Mišične bolečine zaradi dolgotrajnega sedenja

Poseben izziv sodobnega časa so kronične mišične bolečine zaradi dolgotrajnega sedenja, dela za računalnikom in slabe ergonomije.

»Slaba drža in dolgotrajno sedenje povzročata ali poslabšata mišično bolečino s stalnim statičnim obremenjevanjem mišic in skeleta. Pri slabi drži se večji stres prenese na določene mišične skupine (npr. mišice vratu, ramenskega obroča, spodnjega dela hrbta in mišic zadnje lože), kar vodi v mišično napetost, spazem, skrajšanje ali neravnovesje mišic ter poslabšano prožnost. Tudi sklepi med sedenjem oz. pri slabi drži pogosto niso v optimalnem biomehanskem položaju, kar lahko povzroča dodatne težave, ki se pogosto kažejo tudi z mnogimi kompenzatornimi vzorci gibanja in z nastankom ali poslabšanjem bolečine. Dolgotrajno sedenje zmanjšuje pretok krvi in kisika v mišice, spodbuja slabšo držo, zmanjša aktivacijo stabilizatorjev trupa in kolka ter poveča kompresijske napetosti na medvretenčnih strukturah in diskih. Pretežno sedentarni način življenja povzroča skrajšanje fleksorjev kolkov, šibkost trebušne muskulature, skrajšanost prsnih mišic in zaokrožen hrbet.

Vse to pogosto povzroča bolečine v križu, vratu in ramenih ter pogosto tudi glavobole. Zgoraj opisane težave, povezane predvsem s sedenjem, zaradi mišičnih neravnovesij pestijo velik delež delovne populacije,« opozori David Sok.

Ko bolečine v mišicah opozarjajo na bolezen

Mišične bolečine lahko signalizirajo resne bolezni, kot so okužbe, vnetne ali avtoimunske motnje in revmatična stanja. Te bolečine pogosto spremljajo oslabelost, okorelost ali sistemski simptomi, kar zahteva hitro diagnozo. Razlikovanje od preobremenitve je ključno za pravočasno zdravljenje.​

Bolečine ob okužbah

Mišične bolečine lahko spremljajo okužbe, zlasti virusne, pri katerih se pojavijo hkrati z utrujenostjo, vročino in splošnim slabim počutjem. Primeri vključujejo gripo, covid-19 ali druge virusne okužbe, kjer vnetje mišic povzroči razpršene bolečine zaradi imunskega odziva. Pri bakterijskih okužbah, kot je borelioza, se bolečine pojavijo skupaj z oteklino in utrujenostjo. Mišične bolečine ob okužbah navadno minejo z zdravljenjem okužbe, vendar lahko pri kroničnih primerih vodijo do dolgotrajnih težav.​

Vnetne in avtoimunske bolezni

Povsem drugačno zgodbo predstavljajo vnetne in avtoimunske bolezni mišic, kjer imunski sistem napada mišična vlakna, kar povzroči vnetje, bolečine in progresivno oslabelost. Pri polimiozitisu ali dermatomiozitisu se simptomi začnejo postopoma, pogosto z oslabelostjo v ramenih, bokih in stegnih, izpuščajih na koži ter težavami pri vstajanju. Bolečina pogosto ni edini ali glavni simptom – pomembnejša je mišična oslabelost in jutranja okorelost, ki otežuje vsakodnevna opravila.​

Preberite tudi: Živčno-mišična obolenja

Revmatična stanja

Pri nekaterih revmatičnih stanjih, kot sta revmatoidni artritis ali revmatična polimialgija, mišične bolečine izvirajo iz vnetja okoliških tkiv in sklepov. Na neobičajno dogajanje v telesu, ki je znak za obisk zdravnika, nas opozorijo bolečine, ki trajajo več tednov, so simetrične, hkrati pa jih spremljata izrazita jutranja okorelost ali težave pri vsakodnevnih opravilih.

Fibromialgija kot kronična bolezen

Posebno poglavje predstavlja fibromialgija, kronično stanje z razširjenimi bolečinami v mišicah in mehkih tkivih, pogosto povezano z motnjami spanja in kronično utrujenostjo. Simptomi vključujejo občutljivost na dotik na določenih točkah, kognitivne motnje, glavobole, črevesne težave in povečano občutljivost na dražljaje. Vzroki so raznoliki, vključno z genetsko nagnjenostjo, okužbami ali stresom, zdravljenje pa temelji na vadbi, zdravilih proti bolečinam in psihoterapiji.

Preberite tudi: Fibromialgija – ko se bolečina pojavlja po vsem telesu

Vzrok za bolečine so lahko tudi nekatera zdravila

Nekatera zdravila lahko povzročijo mišične bolečine kot stranski učinek. Več o tem, katera zdravila najpogosteje povzročajo mišično nelagodje in zakaj, je pojasnila Slobodanka Jović, mag. farm., spec., iz Lekarne Škofja Loka. 

»Pri zdravljenju z zdravili se lahko pojavijo neželeni učinki, povezani z mišično simptomatiko. Ti se lahko kažejo kot mišično nelagodje, bolečine v mišicah, okorelost, redkeje kot vnetje mišic ali njihov razpad.

Skupine zdravil, ki jih pogosteje povezujemo z neželenimi učinki na mišice, so npr. zdravila za zniževanje holesterola – statini, nekateri antibiotiki, protivnetna zdravila, zdravila z delovanjem na imunski sistem, nekatera zdravila za zdravljenje raka, protivirusna zdravila in antimalariki. Posamezne učinkovine lahko povzročijo neželene učinke na mišice preko različnih mehanizmov, ki pa se med seboj lahko tudi prepletajo. Zdravila lahko neposredno učinkujejo na mišična vlakna in spremenijo fiziološke procese v njih. Nekatera zdravila sprožijo imunski odziv, ki poškoduje mišično tkivo. Do težav lahko pride tudi zaradi zmanjšane prekrvavitve mišic zaradi zdravil. Bolečina in drugi simptomi se lahko pojavijo tudi posredno, npr. zaradi z zdravili porušenega elektrolitskega ravnovesja.«

Preberite tudi: Jemljete zdravila proti holesterolu?

Preberite tudi: Vodič po različnih vrstah bolečine: od akutne do kronične

Pogosta vprašanja