Domov » Hrana » Vzroki za nenehno lakoto

Vzroki za nenehno lakoto

Čas branja: 8 min

Naše energijske potrebe zadovoljujemo s hrano. Zato nekaj ur po jedi vedno začutimo lakoto. To je povsem normalno. Če pa naš želodec nenehno zahteva več, včasih kmalu po obroku, je morda kaj narobe z našim zdravjem.

Strokovni izraz za pojav nenehne lakote je polifagija. Če takoj po obilnem obroku čutite lakoto, se posvetujte s svojim zdravnikom. V članku pa najprej predstavljamo pogoste vzroke za polifagijo ter objavljamo pogovor s psihoterapevtko, ki spregovori o čustvenih vzrokih prenajedanja.

Pogosti vzroki za nenehno lakoto

Diabetes

V našem telesu se sladkor iz hrane pretvarja v glukozo, ki je gorivo za naše delovanje. V primeru diabetesa pa glukoza ne doseže celic. Telo jo namreč izloča z urinom in zato se pojavlja nenehna lakota, saj osebi primanjkuje energije. Še posebno je to značilno v primeru sladkorne bolezni tipa ena. Ti bolniki hujšajo, čeprav pojedo veliko hrane.

Kateri pa so še simptomi sladkorne bolezni?

Poleg povečane lakote bolnike muči skrajna žeja, imajo pogosto potrebo po uriniranju, nepojasnjeno hujšajo, značilen pa je tudi zamegljen vid. Pogost simptom je tudi to, da se rane in modrice dolgo celijo, bolniki pa čutijo občutek žgečkanja ali bolečine v rokah in nogah.

Preberite tudi prispevek: Spoznajmo jo – sladkorna bolezen

Nizek krvni sladkor

Nizek krvni sladkor ali hipoglikemija je pojav, ko raven glukoze v našem telesu pade. Najpogosteje gre za dogajanje pri sladkorni bolezni, a je lahko tudi posledica drugih zdravstvenih težav, kot so hepatitis, ledvične bolezni, nevroendokrini tumorji v trebušni slinavki ter težave z nadledvično žlezo in hipofizo. Tudi te bolezni lahko povzročijo občutek nenehne lakote.

V hujših primerih so lahko osebe, ki trpijo za hipoglikemijo, videti, kot bi bile pijane. Nejasno govorijo in imajo težave z ravnotežjem pri hoji. Med simptomi se pojavljajo še anksioznost, občutek razbijanja srca, bleda koža, tresenje, znojenje in mravljinčenje v predelu ust.

Pomanjkanje spanja

Premalo spanja lahko vpliva na hormone, ki so odgovorni za občutek lakote. Zato imajo ljudje, ki trpijo zaradi nespečnosti, povečan tek in težko dosežejo občutek sitosti. Značilna je tudi močnejša želja po mastni hrani, bogati s kalorijami, še posebej takrat, ko so utrujeni.

Preberite tudi prispevek: Nespečnost: Kako jo prepoznati in premagati?

Kateri pa so še druge posledice pomanjkanja spanja?

Lahko nastopijo težave s koncentracijo, razpoloženjska nihanja, zaspanost čez dan in povečanje telesne mase.

Preberite tudi prispevek: Zagotovite si kakovostno spanje

Stres

Ko smo tesnobni ali napeti, se v našem telesu sprošča hormon kortizol. Zato ga imenujemo tudi stresni hormon. Njegovo izločanje spodbuja občutek lakote. Pogosto se zgodi, da ljudje, ko so pod stresom, čutijo lakoto in občutijo željo po sladkarijah ali mastni hrani. Drugi simptomi stresa so lahko izbruhi jeze, utrujenost, glavobol. Lahko se pojavijo težave s spanjem in motnje prebave.

Preberite tudi prispevek: Stres in prehrana

Nosečnost

Pri mnogih nosečnicah se tek občutno poveča. Telo bodoče matere namreč hoče zagotoviti dovolj hranil za rast ploda. V prvih treh mesecih nosečnosti večina pridobi dva do tri kilograme, nato pa skoraj pol kilograma v vsakem naslednjem tednu nosečnosti.

Preberite tudi prispevek: Hranila za zdravo nosečnosti

Bolezni ščitnice

V ščitnici nastajajo hormoni, ki nadzorujejo ritem vseh organov v telesu. v primeru povečanega delovanja ščitnice ali hipertiroidizma se med drugimi simptomi pojavi občutek lakote. Drugi simptomi, ki kažejo na težave s ščitnico, so pospešen srčni utrip, živčnost, močno potenje, mišična oslabelost in povečana žeja.

Tudi zdravila imajo lahko vpliv na občutek lakote

Občutek lakote lahko povzročajo tudi nekatera zdravila. Predvsem so to antihistaminiki, ki se uporabljajo pri zdravljenju alergij, nekateri antidepresivi, steroidi, nekatera zdravila za sladkorno bolezen in antipsihotiki.

Prehrana

S pravilno prehrano lahko pomembno uravnavamo občutek sitosti oziroma lakote. Živila, ki najbolje zmanjšajo lakoto, vsebujejo veliko beljakovin. Ta živila so, na primer, pusto meso, ribe ali mlečni izdelki, pa tudi živila, bogata s prehranskimi vlakninami. Dobri viri vlaknin so sadje, zelenjava, polnozrnate žitarice in stročnice. Testenine, bel kruh, industrijsko predelano meso in hitra hrana pa vsebujejo manj teh hranil in več ogljikovih hidratov. Če jih naš obrok vsebuje preveč, bomo kmalu občutili lakoto.

Preberite tudi prispevek: Prehrana poleti

Preberite tudi prispevek: Prehrana: Poleti hladno hrano, pozimi toplo – drži?

Pomanjkanje vitaminov in mineralov

Tudi pomanjkanje vitaminov in mineralov lahko povzroča pretiran občutek lakote. Na prvo mesto tu postavljamo kalcij in magnezij. Pogosto nastopata v paru, zato se tudi pomanjkanje enega ali drugega odraža enako. Če nastopi velika želja po sladkih in slanih živilih, je to lahko posledica prenizke ravni kalcija ali magnezija. Če se pojavi želja po čokoladi, gre najpogosteje za pomanjkanje magnezija. Vendar previdno! Če zaradi pomanjkanja teh dveh mineralov začnete jesti še več sladkorja in soli, se njuni ravni še znižata. Pomembno je, da zaužijemo dovolj hrane, ki je bogata s kalcijem. Tega najdemo v jogurtu, kefirju, siru, sardelah in zeleno listnati zelenjavi. Vir magnezija pa so oreščki, semena in brokoli.

Pri vitaminu B običajno gre za skupino vitaminov B, ki skrbijo za naš živčni sistem. Zato nam pomagajo pri spoprijemanju s stresom. Ko smo pod stresom, naše telo te vitamine porabi hitreje, in to nas sili v prenajedanje. Vitamine B v našem telesu porabljajo tudi kofein, alkohol, sladkorji … Vitamin B lahko telesu zagotovimo z uživanjem mesa, rib in morskih sadežev, mlečnih izdelkov, zelene zelenjave, banan, krompirja, avokada, jajc, piščanca, lososa in jogurta.

Preberite tudi prispevek: Posledice pomanjkanja vitaminov B-kompleksa

Pri starejših ljudeh je pogosta težava pomanjkanje cinka. Samo pomanjkanje cinka sicer ni krivo za prenajedanje, vendar so naše okušalne sposobnosti nižje. Cink je prisoten v širokem spektru živil, zato ga ni težko dodatno zagotoviti. Precej veliko ga je v hrani, kot so ostrige, raki, jetra, temno piščančje meso, pa tudi jajca, grah in oreščki.

Preberite tudi prispevek: Cink: ključni mineral za imunski sistem in rast celic

Ko hrana postane tolažba za čustva

Čustveno prenajedanje ni stvar šibke volje ali pretirane ljubezni do hrane. Je tiha, pogosto nezavedna strategija notranje pomiritve. Je način, s katerim telo in čustva iščejo tolažbo v trenutkih, ko nam notranja občutja ustvarjajo hud nemir, ko ne moremo zdržati z njimi. Čez leta smo se naučili čustva utišati s hrano. Hrana takrat ni le hrana.

Pogovarjali smo se z dr. Nado Mirnik Trtnik, psihoterapevtko iz Ljubljane.

Kaj lahko postane hrana v trenutkih, ko nam je hudo in ne moremo obvladati čustev?

»Hrana nam lahko predstavlja pomirjevalo, tolažbo, nadomestek za stik, za razumevanje, za občutek, da nas nekdo čuti, da smo videni in slišani. Zato v psihoterapevtskem procesu s pacienti pogosto raziskujemo, kdaj v resnici pride do prenajedanja. Globoko v sebi iščemo odgovore na vprašanja, kot so: Sem res lačna ali potrebujem nekaj drugega? Kaj v resnici čutim? Odgovori na ta vprašanja so prva vrata v bolj zavesten odnos do sebe,« pojasnjuje naša sogovornica in nadaljuje, da ljudje najpogosteje posežejo po hrani, ko jih preplavijo čustva, kot so sram, osamljenost, občutek neustreznosti, krivda, samokritika, preobremenjenost, stres, konflikt. »In pogosto tega niti ne prepoznajo. Hrana je bližnjica. Po zaužiti ‘tolažilni hrani’ pa se pogosto pojavijo nova čustva, kot so krivda, gnus, nezadovoljstvo … vendar s temi znamo lažje shajati že od prej. A krog se ponavlja. Ker ne dobimo prave tolažbe, čutimo ponovno potrebo po ‘tolažilni hrani’, ki je vedno glasnejša, dokler se ne ‘zadenemo s hrano’ in se začasno pomirimo.«

Kako se potem to čustveno prehranjevanje zdravi?

»Pomemben del zdravljenja je zmožnost ostati prisoten ob čustvih, ki smo jih nekoč morali potlačiti, ker je bilo preveč boleče, nevarno ali preprosto preveč,« razlaga psihoterapevtka.

Kako konkretno je to videti? »V terapevtskem odnosu se učimo čustva poimenovati, jih ‘videti z notranjimi očmi’, ‘slišati z notranjim sluhom’, jih začutiti z empatijo do sebe. Šele ko damo čustvu prostor, ko ga ne prezremo, lahko najdemo prave oblike pomiritve. Na primer v mislih, ki nas pomirjajo, opolnomočijo (‘rešila bom to, čeprav še ne vem, kako’), v spominu na pretekle uspehe, v pogovoru z varno osebo. Tudi objem ali samoobjem nista nič manj vredna, če s tem dobimo občutek, lahko čutimo, in da drugi ob tem ob nas zdrži, ali pa zdržimo sami s sabo s temi ‘težkimi’ čustvi,« pove Mirnik Trtnikova in poudarja, da samo močna volja ni dovolj.

»Z njo morda začasno spremenimo vedenje, vzrok, a nezmožnost zavestnega prepoznavanja čustev ostaja. Pri čustvenem prenajedanju ni težava s hrano, čustveno prenajedanje je klic po razumevanju globljih čustev. Hrana ne more zares potolažiti. Lahko pa nas potolaži občutek, da zmoremo ostati ob sebi, tudi ko je težko. Da si lahko rečemo, da ne bomo bežali pred sabo. Da lahko iščemo drugačen odgovor. Včasih nam to uspe najti samim, včasih pa ob podpori ljudi, ob katerih se počutimo varni,« še zaključi naša sogovornica.

Preberite več: Čustveno prenajedanje