Demenca: kako jo prepoznati, razumeti in nuditi podporo

Demenca ni le pozabljivost. Je resna in postopna izguba kognitivnih sposobnosti, ki vpliva na spomin, mišljenje, obnašanje in sposobnost samostojnega življenja. V prispevku preberite kako jo prepoznati in pomagati bližnjemu?

Članek temelji na strokovnih izjavah Anje Paradiž, delovne terapevtke iz Dravograda, ki dnevno sodeluje z osebami z demenco in njihovimi svojci.

Prvi znaki demence: kdaj je čas za obisk zdravnika?

»Svojci pogosto prvi opazijo, da se z njihovim bližnjim nekaj dogaja. Spremembe v vedenju, pozabljivost ali zmedenost niso nujno znaki staranja, lahko pa so prvi pokazatelji demence,« opozarja Anja Paradiž.

Med pogostimi znaki so:

• pozabljanje imen ali nedavnih dogodkov,
• ponavljanje istih vprašanj,
• zmedenost v času in prostoru,
• napačno odlaganje predmetov in obtoževanje drugih,
• težave z jezikom in oblačenjem,
• spremembe razpoloženja in osebnosti,
• umik iz družbenih dejavnosti.

Kako poteka diagnoza demence?

Zelo pomembno je, da se svojci ob prvih sumih na demenco nemudoma oglasijo pri zdravniku. Diagnoza običajno vključuje:

1. Anamnezo (pogovor z bolnikom in svojci),
2. nevrološki pregled,
3. kognitivno testiranje,
4. slikanje možganov (CT/MRI),
5. laboratorijske preiskave.

Kako pomagati osebi z demenco skozi različne faze?

Zgodnja faza

»V zgodnji fazi potrebujejo predvsem spodbudo, vodenje in vključevanje v vsakodnevne dejavnosti. Ne potiskajmo jih v pasivnost, ampak jim omogočimo, da sodelujejo v pripravi hrane, gospodinjskih opravilih, obdelavi vrta, obiskih cerkve ali druženjih,« svetuje Paradiž.

Napredovana faza

Z napredovanjem bolezni oseba postopoma izgublja orientacijo in samostojnost. Pomembno je:

• jasno označiti prostore,
• uporabljati preprosta oblačila,
• pri kopanju ali hranjenju uporabiti kratka, razumljiva navodila,
• zagotoviti rutino,
• poenostaviti izbiro (npr. v omari pustimo le oblačila primerna letnemu času),
• hranjenje naj poteka v mirnem okolju, v družbi.

Zaključna faza

Ko se oseba ne zmore več gibati ali komunicirati:

• dajmo poudarek bližini, dotiku in udobju,
• ne pozabimo na prijazen ton glasu,
• nudimo neposredno nego, ki preprečuje preležanine,
• ohranimo človeško dostojanstvo.

Preberite tudi dejavnike tveganja: Demenca – spremenljivi dejavniki tveganja

Tudi skrbniki potrebujejo podporo

»Svojci so pogosto fizično in psihično izčrpani. Pomembno je, da si dovolijo pomoč, da se informirajo in tudi sami poskrbijo za svoje dobro počutje,« poudarja Anja Paradiž.

Za podporo:

• obiščite Društvo Spominčica,
• pridružite se skupinam za samopomoč,
• poiščite pomoč pri centru za socialno delo ali patronažni službi.