Kaj se jeseni in pozimi dogaja z odpornostjo malčkov?

»Dokler nisem imela otrok, sem bila prepričana, da imam odličen imunski sistem, ko pa je sin začel obiskovati vrtec, sem ugotovila, da doslej le nisem bila izpostavljena okužbam in virusom, ki bi me polegli v posteljo,« mi je potožila znanka. Z njenim opažanjem se lahko strinja marsikateri starš.

Otroci, sploh tisti, ki obiskujejo vrtec, so v jesensko-zimskem času pogosto bolj izpostavljeni razvoju prehladnih obolenj in virusnih okužb, ki jih, nevede, prenesejo tudi v družinski krog. A četudi se starši pred začetkom prehladnega obdobja želimo ‘oborožiti’ z različnimi nasveti in pripravki, čudežnega sredstva, ki bo naše otroke zaščitilo pred prehladom in virusnimi okužbami, ni. Kot nam je v pogovoru pojasnil namestnik predstojnika Klinike za pediatrijo na UKC Maribor, izr. prof. dr. Vojko Berce, dr. med., specialist pediatrije, pa popolno izogibanje okužbam v otroštvu niti ni smiselno.

Katere okužbe in bolezni otroci najpogosteje prinesejo domov iz vrtca ali šole v jesensko-zimskem obdobju?

Letos so bile epidemiološke razmere nekoliko zamaknjene. Poleg običajnega jesensko-zimskega porasta okužb smo porast primerov beležili vse do pozne pomladi in celo zgodnjega poletja. Prevladovale so predvsem virusne in bakterijske okužbe prebavil, predvsem okužbe z rotavirusi in norovirusi, teh je bilo precej več kot običajno v tem času. V jesensko-zimskem obdobju sicer prevladujejo okužbe dihal. Najpogostejši so rinovirusi, ki povzročajo prehladna obolenja, ter respiratorni sincicijski virus (RSV).

RSV je posebej nevaren za dojenčke, predvsem mlajše od šestih mesecev, medtem ko pri starejših otrocih in odraslih običajno povzroča le blažje težave. V prihodnje pričakujemo manj primerov resnejšega poteka okužbe, saj pričakujemo, da bo od letos na voljo zaščita za dojenčke, že nekaj časa pa je na voljo tudi cepljenje nosečnic, s čimer se zaščita prenese na plod.

Vsako leto beležimo tudi primere sezonske gripe, ki običajno nastopi nekoliko prej kot okužbe z RSV. Pri otrocih je gripa večinoma blažja kot pri odraslih, prav tako povzroča manj hospitalizacij kot RSV. Cepljenje proti gripi je posebej priporočljivo za otroke iz rizičnih skupin.

Potem imamo še vrsto drugih obolenj, ki so morda nekoliko redkejša in ne povzročajo epidemij. Občasno se še vedno pojavljajo primeri covida-19, vendar virus danes povzroča bistveno manj epidemioloških zapletov kot v preteklosti. Pri majhnih otrocih in dojenčkih lahko še vedno povzroči visoko vročino. Poleg tega srečujemo še adenoviruse, bokaviruse, metapnevmoviruse, viruse parainfluence ter druge virusne okužbe, ki povzročajo podobne klinične slike, kot so bronhitisi, laringitisi in druga virusna obolenja dihal. Pri nekaterih otrocih, ki so k temu bolj nagnjeni, se lahko takšne težave tudi ponavljajo. Redkeje pride do bakterijskih zapletov, kot sta pljučnica ali vnetje srednjega ušesa. Pri šolarjih se nekoliko pogosteje pojavljajo tudi atipične pljučnice. Te običajno ne povzročajo zelo hudega poteka bolezni, lahko pa poslabšajo obstoječo astmo ali druge težave z dihali. Večino pljučnic sicer otroci prebolijo brez hujših posledic.

Zakaj so otroci v tem času leta dovzetnejši za virusne in bakterijske okužbe ter kako se te običajno širijo med malčki?

Po epidemiji covida-19 se je sezonsko pojavljanje okužb nekoliko spremenilo. Respiratornih okužb je bilo med epidemijo zelo malo, nato pa so se začele pojavljati zunaj običajnih sezon, celo poleti. V zadnjih letih se stanje postopoma vrača v ustaljene tirnice, zato danes večino respiratornih okužb vnovič beležimo jeseni, pozimi in v zgodnjem delu pomladi.

Najverjetnejši razlog za več okužb v hladnejšem delu leta gre pripisati temu, da ljudje več časa preživimo v zaprtih prostorih in smo v tesnejšem stiku drug z drugim. Dokazov, da bi bil mraz sam po sebi vzrok za večjo dovzetnost za okužbe, ni. Podobne sezonske vzorce opažajo tudi na južni polobli, kjer porast okužb sovpada z njihovo zimo. Največkrat do širjenja okužb pride znotraj vrtcev in šol, kjer so otroci v tesnem stiku, se družijo. Poleg tega mlajši otroci pogosto še niso razvili odpornosti proti številnim povzročiteljem bolezni. Okužbe se nato iz vrtcev in šol širijo naprej na druge družinske člane – pri RSV so prav starejši sorojenci pogosto tisti, ki okužbo prenesejo na dojenčke.

Okužbam se v otroštvu ne moremo povsem izogniti, to niti ni povsem smiselno. Blažje okužbe namreč pomagajo pri razvoju imunskega sistema. To se je pokazalo tudi po obdobju epidemije covida-19, ko so otroci zaradi manj stikov manj zbolevali, kasneje pa se je večina okužb ponovno pojavila. Po drugi strani je smiselno s cepljenjem poskrbeti za preventivo pred boleznimi, ki lahko povzročijo resne zaplete.

S katerimi preventivnimi ukrepi lahko starši in vzgojitelji najbolj učinkovito zmanjšamo tveganje za okužbe?

Najpomembnejši preventivni ukrep ostaja redno cepljenje, poleg obveznih cepljenj priporočamo tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, saj s tem lahko zmanjšamo tveganje za zaplete, kot sta vnetje srednjega ušesa in pljučnica. Zelo pomembno je tudi cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju, saj s tem zaščitimo najbolj ranljive – novorojenčke in dojenčke.

Čeprav večjih epidemij v zadnjih letih ni bilo, oslovski kašelj še vedno kroži v populaciji in se epidemije pojavljajo v cikličnih valovih vsakih nekaj let. Prav tako priporočamo zaščito proti RSV, za katero se lahko odločijo že nosečnice, medtem ko je za novorojenčke in dojenčke na voljo pasivna zaščita. Ta je posebej pomembna za otroke, rojene tik pred sezono RSV (ta se pojavlja praviloma od novembra do marca) ali med njo, saj je virus najnevarnejši v prvih mesecih življenja.

Pri novorojenčkih je v prvih mesecih življenja smiselno omejiti nepotrebne obiske, se izogibati gneči v nakupovalnih središčih in biti previden pri stikih s starejšimi sorojenci, ki obiskujejo vrtec. Pediatri svetujemo, da starejši sorojenci prvih nekaj mesecev po rojstvu dojenčka ne obiskujejo vrtca, prav zaradi nevarnosti prenosa okužb. V drugih primerih pa, kar zadeva obiskovanje vrtca, smo pediatri praviloma precej liberalni. Virusnih okužb namreč ni mogoče popolnoma preprečiti, saj je otrok pogosto kužen že pred pojavom simptomov.

Otrok z vročino ali drisko naj ostane doma, pri običajnem prehladu in kašlju pa dolgotrajna odsotnost praviloma ni potrebna. Če bi morali doma ostati vsi otroci z blagimi prehladnimi znaki, bi bilo otrok v vrtcu zelo malo, širjenja okužb pa kljub temu ne bi mogli preprečiti. Starši na preprečevanje okužb v tem obdobju kaj veliko ne moremo vplivati. Kar zadeva vitamin D, so rezultati raziskav nekoliko nasprotujoči. Nekatere študije kažejo blag zaščitni učinek, vendar ni trdnih dokazov, da bi vitamin D preprečeval virusne okužbe. Kljub temu priporočamo uživanje vitamina D, predvsem zaradi koristi za zdravje kosti, saj je zaradi geografske lege izpostavljenost soncu v zimskih mesecih omejena.

Kdaj je nujno obiskati pediatra in kateri simptomi so znak, da ne gre več za običajno virozo?

Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, je vsaka vročina nad 38 °C razlog za takojšen obisk zdravnika, medtem ko je pri dojenčkih do šestega meseca starosti takojšen pregled potreben, če je vročina nad 39 °C. Pri otrocih, ki so starejši od šest mesecev, je takojšen pregled potreben tudi, če otrok ob visoki vročini bruha in/ali ima glavobol ali celo otrpel vrat, ima daljši čas suhe pleničke oz. ne odvaja vode, šepa, ima nenavadne izpuščaje, ki ob pritisku ne zbledijo, težko diha, stoka ali kaže znake motene zavesti.

Pri vseh otrocih z vročino, ki so starejši od šest mesecev in nimajo zgoraj naštetih opozorilnih znakov, lahko počakamo na obisk pri izbranem pediatru, pri otrocih z vročino, ki so starejši od treh let, pa lahko do obiska pri izbranem pediatru počakamo tudi tri do pet dni. Pri tem spremljamo potek bolezni, predvsem pa smo pozorni na otrokovo splošno stanje in počutje. Tudi ob močnem bruhanju in bolečinah v trebuhu (z vročino ali brez) je smiseln čimprejšnji pregled. Pri driski je ključno spremljati vnos tekočine – če otrok ne pije, močno bruha ali kaže znake dehidracije, je potreben pregled pri zdravniku. Starši naj bodo pri otrocih pozorni tudi na mrzlico, nenaden porast vročine in druge znake morebitne bakterijske okužbe, pri čemer pa lahko (ob odsotnosti drugih opozorilnih znakov) tudi počakamo do 24 ur na obisk pri izbranem pediatru.

Na kaj velja biti še posebej pozoren oz. pri katerih otrocih je potrebna dodatna pazljivost?

Posebno pozornost zahtevajo otroci z imunskimi pomanjkljivostmi ali kroničnimi pljučnimi boleznimi, saj je pri njih večje tveganje za zaplete. Sicer pa kašelj, bolečine v žrelu ali bolečine v ušesu brez drugih opozorilnih znakov niso razlog za obisk urgentne službe. Veliko teh težav je mogoče najprej spremljati doma in se po potrebi posvetovati z izbranim pediatrom. Najpomembnejši opozorilni znak pri okužbah dihal je težko dihanje – z vročino ali brez nje. Starši morajo biti pozorni na hitro dihanje, piskanje pri dihanju, izrazit napor pri dihanju, stokanje ali vidno utrujenost otroka z dihalnimi težavami. Takšni znaki zahtevajo takojšnjo zdravniško obravnavo. Staršem vedno polagamo na srce, naj uporabljajo zdravo pamet in zaupajo tudi lastni presoji. Marsikatero blažjo bolezen lahko varno spremljamo doma. Nujno je poznati opozorilne znake, ki zahtevajo hitro zdravniško pomoč, s čimer otroku zagotovimo pravočasno oskrbo, hkrati pa razbremenimo zdravstveni sistem, saj številna obolenja ne zahtevajo zdravniške obravnave in se pozdravijo sama.

Okužbam se v otroštvu ne moremo povsem izogniti, niti to ni povsem smiselno, saj blažje okužbe pomagajo pri razvoju imunskega sistema.

ABC

A RSV je najbolj nevaren za dojenčke, mlajše od šestih mesecev.

B Otrok z vročino ali drisko naj ostane doma, pri blagem prehladu pa dolgotrajna odsotnost običajno ni potrebna.

C Starši morajo biti pri dojenčkih posebej pozorni na težko dihanje, visoko vročino in znake dehidracije.