Parkinsonova bolezen in motnje spanja

Motnje spanja so pogoste pri Parkinsonovi bolezni. Spoznajte vzroke, možnosti zdravljenja in priporočila za boljši spanec.

V članku sta sodelovali dr. Nina Zupančič Križnar, dr. med., spec. nevrologije (KO za bolezni živčevja, UKC Ljubljana), in prof. dr. Maja Trošt, dr. med., vodja Centra za ekstrapiramidne bolezni (Nevrološka klinika, UKC Ljubljana).

Posodobljeno: 27. oktober 2025

Kaj je Parkinsonova bolezen?

Parkinsonova bolezen je kronična, počasi napredujoča nevrodegenerativna bolezen možganov. Najpogosteje se pojavi po 60. letu starosti, pri približno vsakem desetem bolniku pa že pred 50. letom. Bolezen nekoliko pogosteje prizadene moške kot ženske (prof. dr. Maja Trošt). Vpliva na kakovost življenja tako z motoričnimi kot tudi številnimi nemotoričnimi simptomi.

Motorični in nemotorični simptomi

Motorični simptomi vključujejo tresenje v mirovanju (tremor), togost mišic, upočasnjeno gibanje (bradikinezija), motnje drže in ravnotežja ter težave pri finih gibih, kot so zapenjanje gumbov, zavezovanje vezalk ali rezanje hrane. Spreminja se tudi pisava, ki postane manjša in počasnejša. Tremor pri Parkinsonovi bolezni je najbolj izrazit v mirovanju, medtem ko se pri esencialnem tremorju pojavlja med gibanjem (prof. dr. Maja Trošt).

Nemotorični simptomi so raznoliki. Pogosto se kažejo kot spremembe govora, telesne govorice in obrazne mimike, kar otežuje komunikacijo z drugimi ljudmi. Pojavljajo se tudi depresija, tesnoba, bolečina, utrujenost in – za ta članek najpomembneje – motnje spanja (prof. dr. Maja Trošt).

Dr. Nina Zupančič Križnar pojasnjuje, da se motnje spanja lahko pojavijo že več let pred pojavom motoričnih simptomov. REM vedenjska motnja je lahko eden prvih znakov, ki napoveduje razvoj Parkinsonove bolezni.

Zakaj nastajajo motnje spanja pri Parkinsonovi bolezni?

Prof. dr. Maja Trošt poudarja, da so vzroki za motnje spanja pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo različni:

• nevrodegeneracija centrov za spanje v možganih,
• zdravila, ki jih bolniki jemljejo zaradi Parkinsonove bolezni ali drugih bolezni,
• motorične težave ponoči (otrdelost, tresenje, okornost),
• motnje avtonomnega živčevja (npr. prekomerno aktiven mehur),
• razpoloženjske motnje, kot sta depresija in anksioznost.

Dr. Nina Zupančič Križnar dodaja, da imajo pomembno vlogo tudi nihanja dopamina. Proti jutru lahko raven dopamina v možganih močno upade, kar se kaže v bolečih jutranjih krčih in poslabšanju gibljivosti, dokler bolnik ne vzame zdravila.

Najpogostejše motnje spanja pri Parkinsonovi bolezni

• nespečnost (težave z uspavanjem, pogosto prebujanje, prezgodnje prebujanje),
• prekomerna dnevna zaspanost,
• REM vedenjska motnja (bolnik v spanju kriči, maha, udarja, brca; lahko poškoduje sebe ali partnerja; zjutraj se dogodka ne spomni),
• sindrom nemirnih nog in periodični zgibki v spanju,
• noktúrija (pogosto nočno uriniranje) in nočno znojenje,
• obstruktivna apneja v spanju in motnje ritma spanja in budnosti,
• žive sanje in halucinacije, ki se pogosto pojavijo v napredovalih fazah ali ob demenci.

Motnje spanja skozi potek bolezni

Zgodnje faze

REM vedenjska motnja se lahko pojavi že več let pred pojavom motoričnih simptomov (dr. Nina Zupančič Križnar).

Motorična faza in napredovanje

Zaradi upada dopamina se ponoči pojavljajo težave z obračanjem v postelji, bolečine, krči, noktúrija, nočno znojenje in inkontinenca ob vstajanju (dr. Nina Zupančič Križnar).

Kognitivne spremembe

Ob kognitivnem upadu in demenci se lahko pojavijo žive sanje in halucinacije. Najprej zdravniki preverijo, ali so te posledica zdravil. Če so, jih ukinejo. Vzporedno opravijo diagnostiko demence in po potrebi uvedejo antidementiv (dr. Nina Zupančič Križnar).

Zdravljenje motenj spanja

Ciljno zdravljenje vzroka

• Motorične težave ponoči: uvedba nočnih odmerkov dopaminergičnih zdravil ali zdravil z daljšim delovanjem (prof. dr. Maja Trošt, dr. Nina Zupančič Križnar).
• Jutranji boleči krči: dodaten nočni odmerek zdravila ali injekcije botulin toksina v prizadete mišice, ki prinesejo olajšanje za več mesecev (prof. dr. Maja Trošt).
• REM vedenjska motnja: zdravljenje s klonazepamom ali melatoninom pred spanjem; klasična uspavala se odsvetujejo (prof. dr. Maja Trošt).
• Depresija in anksioznost: antidepresivi z ugodnim vplivom na spanje (dr. Nina Zupančič Križnar).
• Halucinacije in blodnje: nizki odmerki atipičnih antipsihotikov; pri občutljivih bolnikih je potreben individualen pristop (obe strokovnjakinji).
• Pogosto uriniranje ponoči: zdravila za prekomerno aktiven mehur (prof. dr. Maja Trošt).

Prof. dr. Maja Trošt poudarja, da morajo zdravniki najprej vedno preveriti, ali je motnja spanja posledica stranskega učinka zdravila, in ga, če je mogoče, ukiniti ali zamenjati.

Napredovale terapije

Ko motnje nihanja dopamina povzročajo težave tudi ponoči, pridejo v poštev kontinuirani načini zdravljenja:

• Globoka možganska stimulacija (DBS): učinkovita pri mlajših, kognitivno ohranjenih bolnikih; deluje neprekinjeno in lahko izboljša tudi nočne simptome (dr. Nina Zupančič Križnar).
• Infuzijske črpalke z levodopo: duodenalna črpalka se uporablja predvsem podnevi, a lahko izboljša tudi spanje; po potrebi tudi ponoči (obe strokovnjakinji).
• 24-urna podkožna infuzija levodope: neinvazivna metoda z majhno prenosno črpalko, ki daje zdravilo neprekinjeno; učinek je hiter, potrebna pa je individualna nastavitev in pomoč skrbnika. Lokalna vnetja na začetku običajno izzvenijo po nekaj mesecih (dr. Nina Zupančič Križnar).

Kaj povzroča Parkinsonovo bolezen?

Za gibanje so nujni živčni prenašalci, ki prenašajo signale med možgani in mišicami. Pri Parkinsonovi bolezni propade 70–80 % dopaminergičnih celic v substantia nigra (»črnem jedru«), kar povzroči pomanjkanje dopamina in s tem motnje gibanja. Ker so prizadeti tudi drugi prenašalci, samo nadomeščanje dopamina pogosto ne zadostuje za ureditev vseh simptomov. Vzrok propada celic ni dokončno pojasnjen, gre verjetno za kombinacijo dejavnikov, kot so staranje, genetska nagnjenost, vplivi okolja in morebitne virusne okužbe (prof. dr. Maja Trošt).

Članek je bil posodobljen z novejšimi spoznanji prof. dr. Maje Trošt in dopolnjen s ključnimi pojasnili dr. Nine Zupančič Križnar. Razširjena so poglavja o vzrokih motenj spanja, obstruktivni apneji, botulin toksinu ter napredovalih 24-urnih terapijah.